07.01.2021

Zvočna popotovanja po svetu glasbe

Tea Vidmar, Ana Kravanja in Samo Kutin so se dobili v okviru glasbene rezidence Dvocikel Layerjeve hiše. Nastal je novi trio Kačis.

Žiga Jenko

Kačis
Foto: Maša Pirc / Layerjeva hiša

Ana Kravanja, Tea Vidmar in Samo Kutin se poznajo že dolgo in tudi skupno ustvarjanje jim ni tuje. Samo in Ana sta del zasedbe Širom in svojega dueta, veliko sta nastopala tudi v priložnostnih improvizacijskih zasedbah. Ana in Tea imata duet, ki vsake toliko nastopi skupaj. Nazadnje sem njun nastop videl v Celici skoraj točno leto dni pred spletnim nastopom v Layerjevi hiši. Le dua med Teo in Samom nisem slišal in mi ni znano, da bi obstajal. Obetal se nam je torej trio treh odličnih glasbenikov, ki se med seboj pozna zelo dobro in izvaja prijetno kreativno glasbo. Kompozicije so se lepo razvijale, se je pa v njih slišalo, da gre za nov trio in sveže ustvarjanje. Za to, da trio res postane skupina, potrebuje več časa. Predvsem, da izoblikuje svojo lastno zvočno govorico. V tem nastopu se je še slišalo govorice iz njihovih duetov in drugih ustvarjalnih polj. A vseeno lahko rečem, da se je skozi nastop nakazovalo nekaj potencialnih glasbenih govoric skupine in da si, če se bo bend redno dobival ter ustvarjal skupaj, lahko obetamo super združbo z muzikami, ki nam bodo odstirale neznane in zanimive glasbene pokrajine.

Trio se je dobil v okviru glasbene rezidence Dvocikel Layerjeve hiše. Tovrstne rezidence so dobrodošla podpora glasbenemu ustvarjanju in tokrat je iz rezidence vzniknil nov trio, imenovan Kačis. Po tednu ustvarjanja muzik je trio nastopil v debi spletnem nastopu. Nasprotno od koncertne, so tokrat glasbeniki na odru zavzeli trikotno postavitev za vajo, kjer so drug drugega lahko dobro videli in slišali. Logično, saj poleg tehnikov in kamermanov pod odrom ni bilo nikogar, prisotnost spletnih gledalcev pa je preveč abstraktna, da bi vplivala na nastop.

Trio je nastop začel z duetom glasov Ane in Tee, ki tvorita zvoke med ritmičnimi vdihi in izdihi. Zvokom glasov se je pridružil Samo z repetitivnim igranjem na lutnjo. Ponavljajoči zvoki so odprli vrata v glasbeno popotovanje. Trio je med nastopom postregel z vrsto krajših glasbenih struktur, ki so nas popeljale skozi različne zvočne krajine tradicionalnih godb Azije in Evrope, kar je posledica inštrumentov in tehnik, ki se jih ti glasbeniki poslužujejo pri igranju. Vendar je treba opozoriti, da gre za njihove interpretacije teh tradicionalnih godb, ki jih nikoli ne artikulirajo do konca v prepoznavne arhetipe. In v tem je čarobnost, ki poslušalcu daje svobodo, da slišano interpretira po svoje. Slišimo petje, ne slišimo besed, slišimo akorde, ki niso pesmi. Vokal je inštrument. Dodatno zanimivost glasbe, ki smo jo slišali, so ustvarjale dinamike med glasbeniki znotraj kompozicij. Slišali smo lahko duete, ki jih je tretji s postavitvijo svojih zvočnih plasti vabil v druge vode in tako igrivo nadgrajeval ali iztirjal duet. Kompozicije so se lepo razvijale, se je pa v njih slišalo, da gre za nov trio in sveže ustvarjanje. Za to, da trio res postane skupina, potrebuje več časa. Predvsem, da izoblikuje svojo lastno zvočno govorico. V tem nastopu se je še slišalo govorice iz njihovih duetov in drugih ustvarjalnih polj. A vseeno lahko rečem, da se je skozi nastop nakazovalo nekaj potencialnih glasbenih govoric skupine in da si, če se bo bend redno dobival ter ustvarjal skupaj, lahko obetamo super združbo z muzikami, ki nam bodo odstirale neznane in zanimive glasbene pokrajine.

Preden zaključim, nekaj besed o spletnih koncertih. Seveda nam je vsem skupaj zdaj že jasno, da to ni to in da gre za izhod v sili. Ravno ta izhod v sili se mi zdi problematičen. V časih epidemije je veliko nastopov izvedenih, zato da se lahko upraviči financiranje Ministrstva za kulturo iz naslova razpisov. Menim, da bi glede na situacijo ta denar morali prijavitelji dobiti brezpogojno, kot pomoč. Seveda ob predpostavki, da bi prijavitelj vsem, ki so bili predvideni za izvedbo projekta, denar razdelil, kot bi bil izveden.

Osebno bi raje slišal in videl Kačis prvič v živo, saj menim, da bi tudi »bend« izvedel določene muzike drugače. Poleg tega mojega očesa ne bi vodila režiserjeva taktirka, temveč moje uho. In ravno to je zame največja hiba spletnih koncertov: odvzeta svoboda, da se sam odločim, kako bom koncert videl in slišal.   

Še malo statistike. Med prenosom v živo sem opazil največ 60 gledalcev naenkrat, do zdaj pa je koncert v obliki posnetka na FB-ju zabeležil več kot 1.900 ogledov. Sam sem si ga parkrat zavrtel, da sem lažje napisal recenzijo. Da, tudi pisanju koncertne recenzije je odvzeta neponovljivost živega koncerta. In naj zaključim s Samovimi besedami ob sklepu nastopa v Layarjevi hiši: »Upamo, da bo čimprej spet možnost špilat v živo. Pogrešamo.«