12.01.2021

Študent naj bo!

Radio Študent je zopet v ostrih odnosih s svojim ustanoviteljem, grozi mu celo privatizacija in s tem nedvomen konec medija, kot ga poznamo do sedaj.

Uredništvo

Radio Študent

V zadnjih letih smo se že kar navadili turbulenc in oscilacij v odnosih med Radiem Študent, eno najstarejših neodvisnih in študentskih radijskih postaj v Evropi z bogato lokalno in nenazadnje tudi mednarodno tradicijo, ter njeno precej mlajšo ustanoviteljico, ŠOU v Ljubljani. Prav pred kratkim je to stanje eskaliralo in na Radiu Študent so se v ponedeljek odzvali s tiskovno konferenco za medije. Zaostritev odnosov se je vrtela predvsem okrog deleža sofinanciranja, ki se je postopoma drastično nižalo vse do lanskoletnega stanja. Kot je zadevo na tiskovki povzel Robert Mohorič, vodja financ in pomočnik direktorice Radia Študent: »sofinanciranje ŠOU za redno delovanje Radia Študent pada že vrsto let. Od l. 2012 do l. 2020, iz 230.000 eurov, ko so ti prihodki predstavljali še 47% virov RŠ-a, na 120.000 eurov v l. 2020, ko so predstavljali zgolj še 22% prihodkov RŠ-a«. Ob prehodu v novo leto je sledilo še bolj ekstremno dejanje s strani ŠOU, popoln prelom, ki Radia Študent ni le izbrisal iz postavk za letošnji proračun, temveč ga je soočil s takojšnjo privatizacijo. Na prednovoletni seji o sprejemanju proračuna za leto 2021 novoizvoljenega študentskega zbora, o kateri RŠ ni bil obveščen, je predsednik ŠOU Klemen Petek med drugim povedal: »ŠOU v Ljubljani in RŠ sta imela že pred krizo, pred epidemijo Covid-19, zadnjih deset let nekakšno toksično razmerje. ŠOU je RŠ-u očitala pristranskost pri poročanju in blatenju naše organizacije, kar se je zgodilo tudi na zadnjih volitvah, kjer so šli korak dlje, tako da so sodelavci RŠ-a kandidirali ali celo koordinirali ekipe na fakultetah. S tem na ŠOU vsekakor ne moremo biti zadovoljni. Po drugi strani nam RŠ očita premajhno financiranje in je celo zagrozil, da svoje dejavnosti več ne bo mogel opravljati. Jaz mislim, da je na tej točki boljše tako za ŠOU kot RŠ, da se nekako poskušamo sporazumno raziti.« Toksičnosti razmerja na RŠ-u ne zanikajo, a ga pripisujejo ravno nenehnim rezom v sofinanciranju s strani ustanoviteljice in nerazumevanju njihovega temeljnega poslanstva kot kritičnega medija v našem javnem prostoru. Mohorič je med drugim o razmerju povedal tudi naslednje: »Delež RŠ-a je vsako leto pod prevpraševanjem in tudi zato so ti odnosi toksični. Jaz nikakor ne bi trdil, da so toksični že kar deset let zapored, ker smo imeli vmes tudi zelo uspešna obdobja sodelovanja.«

Na kasnejšem sestanku so predstavnike RŠ-a postavili pred dejstvo, da bo privatiziran. Privatizacija naj bi potekala po dveh scenarijih, RŠ se bodisi privatizira sam ali pa ga bo ŠOU prodala drugim ponudnikom. V vsakem primeru je nadaljnji obstoj Radia Študent, kot ga poznamo vrsto let, temeljno ogrožen. Radio Študent ima status radia posebnega pomena in organizacije v javnem interesu, zato se ob tem pojavlja pravna upravičenost te geste in, kot je zatrdila direktorica Zavoda Radio Študent Ana Kandare, »preiskujejo tudi pravne možnosti in možna pravna sredstva«. V jedru poteze ŠOU radijci vidijo predvsem nestrinjanje s programsko politiko RŠ-a in njihovim kritičnim poročanjem o študentskih problematikah in aktivnostih ustanoviteljice. O tem je Ana Kandare govorila v intervjuju v Odmevih, aktualna urednica Univerzitetne redakcije RŠ, Hana Radilović, pa je na tiskovki povedala, da »oni želijo, da pokrivamo specifične politične skupine znotraj ŠOU v pozitivni luči, in tega nikakor nismo pripravljeni početi, ker smo pač medij in skušamo biti kolikor se da objektivni. To je naše poslanstvo.«

ŠOU je v komunikaciji zelo skopa in tudi v relaciji z RŠ-em precej neodzivna. V odzivu za javnost so na ŠOU zanikali, da bi bili predvideni ukrepi posledica nestrinjanja s programsko politiko RŠ-a. Zapisali so, da »nižanje sredstev tako nikakor ni povezano s poročanjem RŠ-a, ampak zgolj z nižanjem sredstev, s katerimi razpolaga ŠOU«. Ta se resda ubada z upadom dohodkov, a obenem je že vrsto let jasno, da kot ustanoviteljica ne razume pomena medija, kot je RŠ, ne samo za lokalni medijski prostor, temveč tudi širše v regiji. ŠOU ga ne vidi kot naslednika študentskih gibanj ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja, ne vidi njegove vloge v civilnih gibanjih v osemdesetih in ne vidi njegove ključne vloge pri oblikovanju, izobraževanju kritične javnosti, novinarstva in njegove vloge v domačem kulturno-umetniškem prostoru. Obenem ga ne vidi niti kot ene najmočnejših izobraževalnih ustanov in kalilnic novinarskega kadra v državi. S tem ne ravna zgolj skrajno neodgovorno, ampak dodatno načenja lastni ugled in hkrati poglablja sum, da gre za demontažo domače medijske in kulturne krajine s strani aktualne politike, ki je nedvomno prisotna tudi v študentski politiki.

O proračunu bo ŠOU v Ljubljani odločala na četrtkovi seji. Radio Študent na tej točki od ŠOU zahteva naslednje:
– zagotovitev financiranja s strani ŠOU v višini najmanj 120.000 EUR na leto vsaj do konca leta 2022
– takojšnjo prekinitev poskusov prenosa ustanoviteljskega deleža
– ohranitev minimalnih deležev financiranja zavodov družine ŠOU
– vključitev Radia Študent v vse pogovore o njegovi prihodnosti.

Obenem vrši številne javne dejavnosti in načine pritiska na študentske odločevalce in zbira javno podporo. Podprete jih lahko TUKAJ.