28.03.2020

Pol stoletja APZ France Prešeren Kranj

Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj je lani praznoval abrahama. Polstoletni mejnik so pevci na čelu z zborovodjo Fernandom P. Mejíasom in v sodelovanju z nekdanjimi dirigenti obeležili s slavnostnima koncertoma v Slovenski filharmoniji in domačem Kranju, razstavo o zgodovini zbora ter izdajo zgoščenke Pol stoletja.

Ida Treven

Pol stoletja

Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj

Pol stoletja

ZKP RTV Slo
2020

Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj je lani praznoval abrahama. Njegova zgodba se je pričela leta 1969 pod imenom Akademski komorni zbor, ki ga je kot nadgradnjo srednješolskega mešanega zbora Gimnazije Kranj ustanovil dirigent Matevž Fabiani. Po petdesetih letih neprekinjenega delovanja ima zbor za seboj bogato zgodovino: izmenjalo se je več kot štiristo pevk in pevcev, izvedli so preko tisoč vokalnih in vokalno-inštrumentalnih skladb, vodilo jih je sedem dirigentov, nastala je množica fotografij in arhivskih zapisov, gramofonsko ploščo pa je nasledila zgoščenka v digitalnem formatu. Gjeilovo delo Tota pulchra es (Vsa lepa si) iz leta 2001 je uglasbitev marijanske antifone, zamišljena v treh delih. Ženski del zbora nežno naznani prvi del, drugi del odpojejo med seboj lepo pobarvani spodnji glasovi, sledi valujoč skupni zaključek. Zbor prepričljivo izvede tudi Magnificat (2004) Koszewskega, ki je zasnovan kot variirane začetne fraze in vmesnih odsekov, v katerih se pevci igrajo z ritmom in poudarki.

Polstoletni mejnik so pevci na čelu z zborovodjo Fernandom P. Mejíasom in v sodelovanju z nekdanjimi dirigenti obeležili s slavnostnima koncertoma v Slovenski filharmoniji in domačem Kranju, razstavo o zgodovini zbora ter izdajo zgoščenke Pol stoletja, ki si jo lahko z nekaj kliki prenesete na računalnik s spletne strani ZKP RTV Slovenija. APZ France Prešeren se na jubilejni zgoščenki predstavi s trinajstimi skladbami, ki so jih studijsko posneli prav za obeležitev praznovanja. Program zajema skladbe različnih obdobij tujih in domačih skladateljev, ne manjkajo priredbe slovenskih ljudskih pesmi, zaključek pa je namenjen črnski duhovni glasbi.

Zgoščenka se začne s skladbama slovenskega poznorenesančnega skladatelja Jacobusa Gallusa (1550–1591) iz zbirke Opus musicum, ki združuje 374 motetov, urejenih glede na liturgično leto. Motet z velikonočno vsebino Alleluia. In resurrectione tua Christe (Aleluja. Tvojega vstajenja Kristus), napisan kot dvozborje, pevci izvedejo gibko, lahkotno in radostno, vendar jim v hitrejših delih ponekod težave povzroča samoglasnik a v mnogokrat ponovljeni besedi »aleluja«, kar včasih pripelje do intonančne nestabilnosti. Drugi izvedeni motet, Ecce quomodo moritur iustus (Glejte, kako umira pravični), kot eno najbolj priljubljenih Gallusovih del pogosto slišimo na koncertnih odrih in pri bogoslužju v postnem času. Zbor delo izvede primerno žalobno spokojni vsebini. 

Sledi preskok iz renesanse v obdobje romantike z dvema uglasbitvama psalmov nemškega skladatelja Felixa Mendelssohna Bartholdyja (1809–1847). V času delovanja pri pruskem kralju Frideriku Viljemu IV. je napisal skladbi Richte mich, Gott (Prisodi mi pravico, o, Bog) in Denn er hat seinen Engeln befohlen über dir (Zakaj svojim angelom bo zate zapovedal). Slednja je nastala kot zborovska skladba, posvečena kralju po srečno preživelem poskusu atentata nanj, kasneje pa je skladatelj dodal inštrumentalno spremljavo in skladbo vključil v oratorij Elija (1846). Pri obeh delih slišimo dvozborje, tokrat kot izmenjavanje moških in ženskih glasov. V dani situaciji se s polnejšim zvokom in točnejšo intonacijo bolje izkaže moški del zbora. Vseeno zbor skladbi odpoje rahločutno in z jasno izgovarjavo nemškega besedila.

Pot na zgoščenko sta našla tudi norveški skladatelj Ola Gjeilo (1978) in poljski skladatelj Andrzej Koszewski (1922–2015). Njuni skladbi sta bili napisani ob približno istem času, ki pa je v primeru prvega bil začetek ustvarjalnega obdobja, pri slednjem pa konec. Gjeilovo delo Tota pulchra es (Vsa lepa si) iz leta 2001 je uglasbitev marijanske antifone, zamišljena v treh delih. Ženski del zbora nežno naznani prvi del, drugi del odpojejo med seboj lepo pobarvani spodnji glasovi, sledi valujoč skupni zaključek. Zbor prepričljivo izvede tudi Magnificat (2004) Koszewskega, ki je zasnovan kot variirane začetne fraze in vmesnih odsekov, v katerih se pevci igrajo z ritmom in poudarki.

S skladateljem in duhovnikom Francem Kimovcem (1878–1964), bolj znanim po sakralnih delih, ki se še danes redno izvajajo pri bogoslužju, se zgoščenka preusmeri k slovenskim avtorjem in posvetnim delom. V uglasbitvi Gregorčičeve pesmi Izgubljeni cvet, kjer zbor pripoveduje o žalosti dekleta, je lepo presenečenje izvedbe kratek, a občuteno odpet odsek v manjši zasedbi. Kot prva v sklopu priredb ljudskih pesmi polno zazveni krajša skladba Oblaki so rudeči z vojno tematiko Hilarija Lavrenčiča (1962). Sledi najpogosteje izvajano delo Jakoba Ježa (1928), priredba belokranjske ljudske Igraj kolce (1966), in to v počasnejšem tempu, kot ga zbori načeloma zastavijo. Lepo odpet je odsek z moškim solom, zmoti pa sledeči intonančno slab altovski vstop. Skladateljica in zborovodkinja Tadeja Vulc (1978) je do sedaj ustvarila lepo število zborovskih del, pri čemer jih ima več vizualne učinke, in tako je tudi pri priredbi Jaz bi rad cigajnar bil (2006). Sicer zgoščenka ne vključuje videa, vendar si ob energični izvedbi lahko jasno predstavljamo udarce z nogo ob tla ter geste ob šepetanju, smejanju in govorjenju. Zadnja med priredbami ljudskih je prekmurska Teče mi, teče vodica, ki jo je skladatelj Gašper Jereb (1985) napisal prav za petdesetletnico zbora. Na zgoščenki izstopa kot edina skladba z inštrumentalno spremljavo. Pevcem se pridružita klavir in marimba, ki v prvih dveh kiticah spominjata na valovanje vode, v drugih dveh pa elemente za spremljavo črpata iz jazz glasbe.

Za konec zgoščenke je zbor pripravil dve črnski duhovni skladbi v priredbi ameriškega skladatelja Mosesa Hogana (1957–2003), ki je svetovno prepoznavnost pridobil prav s priredbami črnskih duhovnih pesmi za zbore. Uživanje pevcev ob skupnem prepevanju se čuti tako pri izvedbi skladbe God's Gonna Set This World on Fire kot tudi pri Ev'ry Time I Feel The Spirit. Pri slednji k temu močno pripomore solist Peter Bogataj.

Prva polovica leta 2019 je bila za Akademski pevski zbor France Prešeren v znamenju jubileja, se pravi obenem praznična in delovna. Pevci si po slavju niso privoščili dolgega počitka. Jeseni je dirigentsko palico prevzel domačin (prvi po ustanovnem dirigentu), mladi glasbeni pedagog Erik Šmid. S svežim zagonom se tako pevci podajajo v naslednje desetletje in novim izzivom naproti.