29.03.2020

Okrnjeni 21. Gostičevi dnevi 2020

Letošnji 21. Gostičevi dnevi 2020 so trajali od 17. februarja do 21. marca oziroma zaradi posebnih razmer nekaj manj. Med Domžalami, Ljubljano, Homcem in Zagrebom naj bi se zvrstilo kar nekaj prireditev, a se niso vse.

Franc Križnar

Mešani pevski zbor Anton Foerster
Foto: © Toni Iglič / Slamnik

Letošnji 21. Gostičevi dnevi 2020 so trajali od 17. februarja do 21. marca oziroma zaradi posebnih razmer nekaj manj. Med Domžalami, Ljubljano, Homcem in Zagrebom naj bi se zvrstilo kar nekaj prireditev, a se niso vse. Predtakt je pripadel razstavi z naslovom Jože Gostič – tenor (1900–1963), ki jo je v prostore Knjižnice Domžale (17. 2.–7. 3.) postavila Marija Barbieri, hrvaška glasbena publicistka in operna kritičarka iz Splita, ki je zagotovo največja poznavalka Gostičevega življenja in dela. V tej zvezi je še vedno najbolj odmevna, obsežna in kvalitetna monografija o Gostiču iz leta 2000, ki jo je Barbierijeva napisala uredila in izdala skupaj z Marjano Mrak. Tu so še plošče in druge samostojne in spremljevalne publikacije, gledališki in koncertni listi itd. Tokratna razstava je nastala v sodelovanju med Kulturnim društvom Jožeta Gostiča iz Homca in Kulturno prosvetnim društvom Slovenski dom iz Zagreba. Kot je po uvodničarju odprtja razstave Borutu Jenku, predsedniku KD Jožeta Gostiča, povedal Dejan Juravić, aktualni urednik za operno glasbo na Programu Ars RTV Slovenija, gre za neke vrste nadaljevanje postavitev omenjenih retrospektiv, ki so bile pred tem že v Domžalah, Zagrebu, Splitu, na Reki, v Ljubljani … Na 17 panojih in izložbenih pultih je bil razstavljen celotni opus Gostičevih uspehov – od rojstva pred stodvajsetimi leti v Stari Loki (pri Škofji Loki) prek njegovega začetka na ljubljanski Orglarski šoli pa pevskih začetkov v zboru Opere in baleta SNG v Ljubljani, pevske šole na ljubljanskem glasbenem Konservatoriju ter solističnega debuta v operi Jevgenij Onjegin (Lenski) do prvaštva v Operi in baletu HNK v Zagrebu (1937–1963), članstva v ansamblu Dunajske državne opere ter gostovanj na največjih evropskih in svetovnih glasbenih in koncertnih odrih. Gostič se je od prvotnega junaškega (helden) tenorja razvil v dramski tenor, kar je bilo za tiste čase velika redkost in je privedlo do tega, da ostaja do dandanes največji Othello (Verdijev). Prav v Zagrebu je Jože Gostič razvil vse lepote svojega (osnovnega) lirskega tenorja svetle barve, močnega glasu, s katerim je znal izraziti dramatične poudarke z nadvse dovršeno muzikalnostjo s posebej lepim mezza voce (peti s polovično jakostjo glasu, pridušeno). Njegove višine so bile sijajne in zanesljive. Gostič je imel odlično pevsko tehniko s primernim fraziranjem in legatom in poudarjenim smislom za interpretacije. Zato je bil, preprosto rečeno, ljubljenec ljubljanskega, dunajskega in zagrebškega občinstva. V svojem repertoarju je imel kompleten in kompleksen operni in pevski (tenorski) repertoar. To, kar so zdaj že 21. zaporedoma postorili za oživljanje vloge in pomena ter nenazadnje v spomin na našega nenadkriljivega tenorista Jožeta Gostiča, homško Kulturno društvo Jože Gostič in ponovno v združbi z Društvom prijateljev zagrebške Opere, SNG Opero in baletom Ljubljana in Opero HNK Zagreb, vsekakor dosti šteje. Čemur smo se morali tokrat odpovedati, pa nas bo obetih homškega Kulturnega društva vseeno čakalo na programu še letos.

V organizaciji KD Jožeta Gostiča iz Homca (in drugih) je bila nato na vrsti ena od letošnjih predstav v ljubljanski Operi in baletu SNG (6. marec), skoraj aktualna premiera Verdijeve opere Luisa Miller. V njej je v vsej svoji bogati in relativno dolgi karieri briljiral tudi Gostič, in sicer v tenorski vlogi Rodolfa. Tokrat pa sta jo imela na repertoarju tenorista Jenish Ysmanov iz Kirgizistana in naš prvak Branko Robinšak. Videl in slišal sem že premiero (29. feb.), zato o tem tu ne bom več pisal. Zagotovo gre za dokaj izpostavljeno tenorsko vlogo, ki jo je že pred desetletji odpel in odigral naš pevski as, Gostič, in to doma in po svetu. 

V nedeljo (8. marec) je bila na Homcu v župnijski cerkvi Marijinega rojstva koncelebrirana spominska maša, ki jo je ob domačih duhovnikih daroval ljubljanski nadškof in slovenski metropolit msgr. Stanislav Zore. Zbor Antona Foersterja iz stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani je na homškem koru odpel Misso in honorem Sancti Michaelis Archangeli (Maša v čast nadangela sv. Mihaela) domačina in župnika Gregorja Mauka. Ob zboru, ki mu je dirigirala Damijana Božič Močnik, je pel še solist-tenorist Matevž Močnik, organist pa je bil Dušan Ješelnik. Spominska maša je bila posvečena nedavno preminulemu velikemu hrvaškemu glasbeniku (dirigentu, pianistu in pedagogu) Vladimirju Kranjčeviću (1936–2020), ki je skupaj za dr. Mirkom Cudermanom (roj. 1930; zborovodja zbora Concortium musicum, Slovenskega komornega zbora in Zbora Slovenske filharmonije) v več kot dvajsetih letih storil največ za obujanje Gostičeve podobe in konec koncev tudi za kulturne povezave med narodoma, zlasti seveda za glasbene odnose med Hrvati in Slovenci. 8. marca je popoldanski slavnostni koncert, napovedan v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah v spomin maestra Kranjčevića z nastopom hrvaških in slovenskih opernih pevk in pevcev, iz objektivnih razlogov žal odpadel. Lahko bi še zapisali, da gre v enaindvajsetih letih za eno najodmevnejših akcij teh vsakoletnih Gostičevih manifestacij, med katere lahko uvrščamo tudi obiske Slovencev v hrvaških opernih hišah in Hrvatov v Sloveniji. 

Prav tako iz objektivnih razlogov Slovenci niso obiskali Donizettijeve opere Lucia di Lammermoor v HNK Zagreb (21. 3.). Tudi iz te opere še vedno veje lep spomin na Gostiča (v solistični tenorski vlogi sira Edgarda Ravenswooda). To, kar so zdaj že 21. zaporedoma postorili za oživljanje vloge in pomena ter nenazadnje v spomin na našega nenadkriljivega tenorista Jožeta Gostiča, homško Kulturno društvo Jože Gostič in ponovno v združbi z Društvom prijateljev zagrebške Opere, SNG Opero in baletom Ljubljana in Opero HNK Zagreb, vsekakor dosti šteje. Čemur smo se morali tokrat odpovedati, pa nas bo obetih homškega Kulturnega društva vseeno čakalo na programu še letos.