13.01.2015

Kvartet saksofonov Signum

Mlada in izjemno uspešna zasedba (Blaž Kemperle, sopranski saksofon, Erik Nestler, altovski saksofon, Alan Lužar, tenorski saksofon, in David Brand, baritonski saksofon) prihaja v Ljubljano v začetku naslednjega meseca.

Tomaž Gržeta

Kvartet saksofonov Signum je zasedba, ki jo odlikuje veselje do eksperimentiranja, ki se kaže v domiselno sestavljenih koncertnih sporedih, ki posegajo tako po priredbah baročnih del kot tudi po sodobnemu repertoarju. (Foto: Signum)
Foto: Signum

Mlada in izjemno uspešna zasedba (Blaž Kemperle, sopranski saksofon, Erik Nestler, altovski saksofon, Alan Lužar, tenorski saksofon, in David Brand, baritonski saksofon) prihaja v Ljubljano v začetku naslednjega meseca. Kvartet, ki je s svojim žarom, muzikalnostjo in dovršenostjo očaral Evropo in leta 2013 debitiral v Carnegie Hall v New Yorku, bomo lahko slišali v matični deželi dveh njegovih članov. O delu kvarteta in njegovem ljubljanskem nastopu smo v prijetnem ambientu praznične Stare Ljubljane poklepetali z Blažem in Alanom.

Kvartet saksofonov Signum (Signum Saxophone Quartet) je zasedba, ki jo odlikuje veselje do eksperimentiranja, ki se kaže v domiselno sestavljenih koncertnih sporedih, ki posegajo tako po priredbah baročnih del kot tudi po sodobnemu repertoarju in delih, nastalih ravno za Signum kvartet. »Če si uspešen izvajalec, potem je posledica vsakega uspešnega nastopa vabilo na naslednji nastop pa naročilo kakšne nove skladbe za obogatitev repertoarja.«

Kvartet je nastal leta 2006, sedež pa ima v Kölnu. Poleg Slovencev Blaža Kemperleta in Alana Lužarja ga tvorita Nemca Erik Nestler in David Brand. Kot komorna zasedba so se izpopolnjevali pri Quatuor Ebene, Artemis Quartett in pri Gaborju Takacsu Nagyju. Blaž in Alan kot glasbenika sodelujeta že vrsto let, povezana sta bila tudi v času Blaževega študija v Kölnu in Alanovega študija na Dunaju. »Že od časov ljubljanskega konservatorija naju združuje tesno prijateljstvo ter skupna ljubezen do skupnega ustvarjanja glasbe.«

Trenutni manager Kvarteta saksofonov Signum je Franco Panozzo, pod čigar okriljem poleg Signum kvarteta delujejo številni svetovno znani glasbeniki in zasedbe, kot so Grigori Sokolov, Ton Koopman, Trevor Pinnock, Emmanuel Pachud, Trio Tchaikovsky ter Amsterdamski baročni orkester in zbor. Ta podatek vsekakor priča o visoki umetniški kvaliteti delovanja kvarteta in o njegovi prepoznavnosti v evropskem in širšem prostoru.

Njihova pot do uspeha je zavila strmo navzgor leta 2010, ko je četverica zmagala na tekmovanju komornih skupin v Veroni. »Ta zmaga nam je prinesla vabilo v Sankt Petersburg, kjer nas je 1500 ljudi pozdravilo s stoječimi ovacijami, sledilo pa je vabilo v Carnegie Hall, kjer smo debitirali leta 2013, ter v koncertni cikel Rising Stars 2014/2015, ki nam je prinesel morda največ prepoznavnosti.« Cikel organizira European Concert Hall Organisation (ECHO) , ki že dve desetletji izbranim mladim glasbenikom omogoča koncertne turneje po največjih evropskih dvoranah.

Vzpon vaše kariere se je torej začel z uspehom na tekmovanju. Kako sicer gledate na glasbena tekmovanja, kakšen je njihov pomen?

Tekmovanja so lahko v veliko pomoč, vendar pod pogojem, da glasbenik izbere sebi ustrezno tekmovanje in pravi timing. Mora imeti vizijo o tem, katere cilje hoče doseči. Tekmovanja ne bi smela podpirati nezdrave tekmovalnosti, temveč dati mladim glasbenikom orientacijo, usmeritev pa tudi priložnost za spoznavanje drugih mentorjev, pristopov, šol, tehnik, idej ...

Na povabilo Cankarjevega doma bo Kvartet saksofonov Signum 7. februarja nastopil v Slovenski filharmoniji. Na sporedu bodo dela Mozarta, Glazunova, Barberja in Gershwina. Kaj je rdeča nit tega sporeda in ali bo koncert imel kakšno posebnost?

Moramo se zahvaliti gospe Ingrid Gortan, ki nas je prepoznala in povabila na nastop v Ljubljani. Rdeča nit je preprosta: skladbe na sporedu radi igramo in menimo, da z njimi lahko veliko povemo. Mozart je primer klasičnega dela, prirejenega za našo zasedbo, Glazunov pa dela, izvirno napisanega za kvartet saksofonov. Barberjev Adagio ima zelo globoko sporočilo, ki ga želimo izraziti z našim zvokom. Gershwinova suita na teme iz opere Porgy in Bess je popestritev – radi imamo skoke »ven iz klasike«. Poleg vsega tega pa priznamo: mora nam biti užitek igrati spored, ki ga bomo v letošnji sezoni izvedli približno sedemdesetkrat.

Kvartet se bo namreč v Ljubljani ustavil v sklopu obsežne turneje po znanih evropskih prizoriščih. Naj naštejemo nekatera: Barbican Centre London, Konzerthaus Wien, Concertgebouw Amsterdam, Palais des Beaux-Arts Bruxelles, Megaron v Atenah, Teatro della Pergola v Firencah, Gulbenkian v Lizboni, Beethovenfest Bonn, filharmonije v Hamburgu, Kölnu, Rimu, Birminghamu, Baslu, Bernu, Ljubljani, Beogradu, Budimpešti itd.

Fantje na svojih nastopih pogosto igrajo na pamet, pa ne zaradi kakšnega drugega razloga razen enega preprostega: na ta način se lahko bolj osredotočijo na samo muziciranje in predajanje iskrene interpretacije glasbe svojim poslušalcem. »Na koncertu v Ljubljani bomo vse skladbe, razen Mozarta, igrali na pamet. Naš nastop bo v Barberjevi skladbi spremljal tudi svetlobni učinek, s katerim želimo vzporedno z zvokom vzburiti tudi čut vida. Ne gre za marketinško potezo in neko površno privlačnost nastopa, temveč za poudarjanje glasbenih vsebin skozi več medijev.«

Želimo si, da bi se saksofon uveljavil ne le kot kurioziteta in popestritev odrov klasične glasbe, temveč kot povsem enakopravno glasbilo v sodobni klasični glasbi.

Glede na to, da boste letos s tako številnimi nastopi prepotovali Evropo, ali vam ostane kaj časa za ukvarjanje z, na primer, pedagoško dejavnostjo?

Načeloma ne, za poučevanje se izjemoma najde čas le v sklopu kakšnega mojstrskega tečaja. Sicer pa se ukvarjamo izključno s koncertiranjem. V tem vidimo svoje poslanstvo. Ljubezen do glasbe, sploh pa do zvena in repertoarja kvarteta saksofonov, nas motivira, da to lepoto predstavimo čim večjemu številu ljubiteljev kvalitetne glasbe. Želimo si, da bi se saksofon uveljavil ne le kot kurioziteta in popestritev odrov klasične glasbe, temveč kot povsem enakopravno glasbilo v sodobni klasični glasbi.

Kljub nabito polnemu urniku so člani Signum kvarteta našli čas in ovekovečili nekaj Griegovih, Ravelovih, Bartókovih, Šostakovičevih, Iturraldejevih in Escaichovih del na svoji prvi zgoščenki, ki je leta 2011 izšla pri založbi ARS.

Najbolj iskreni, zanimivi, nori ali inovativni glasbeniki so iskani. Povsod, tako v Sloveniji kot v tujini. Je pa res, da v Sloveniji ne poznamo inštitucij, ki so po modelu sicer podobne Glasbeni mladini, vendar niso financirane s strani države, temveč jih podpirajo zasebniki – meceni, podjetniki, posamezne inštitucije, odprti razpisi ... Tukaj je morda res razlika in dodatna možnost, ki jo glasbeniki lahko najdejo v tujini.

Od kod črpate motivacijo za tako predano delo in obsežno koncertno dejavnost?

To, kar delamo, so naše sanje in za to smo pripravljeni storiti in žrtvovati veliko. Je tudi velika odgovornost. V prvi vrsti do glasbe, potem pa do naših poslušalcev in tudi nas samih. Velika motivacija in navdih so sodelovanja z različnimi glasbeniki, sploh iz drugih glasbenih zvrsti, kot so na primer Mario Brunello, Chilly Gonzales, Nils Frahm ... Veliko podpore na začetku kariere smo bili deležni s strani fundacije Musical Olympus pa s projektom Rhapsody in School, ki preko pristne in neposredne komunikacije z glasbeniki približuje klasično glasbo najmlajšim poslušalcem. Otroci se z glasbeniki družijo pred koncertnimi matinejami, vprašajo vse, kar jih zanima, poskusijo igrati na glasbila, se družijo in spoznavajo glasbenike in njihov svet ... Iniciator projekta je bil Lars Vogt, pianist, dirigent, pravi svetovljan in sposoben organizator, ki je spravil skupaj lepo število svetovno znanih glasbenikov, jim omogočil nastope po Evropi in ZDA ter tudi izjemno dobro medijsko kritje. S tem jim je bilo omogočeno opravljanje njihovega poslanstva – približati klasično glasbo mladim.

Kako bi strnili svojo zgodbo? Življenje v tujini, sodelovanje z glasbenikoma, ki sta ju tam spoznala – življenje daleč od doma, konstantno na poti – ali so to bile vaše sanje?

Naša zgodba je pravzaprav zgodba o prijateljstvu in o sanjah, ki so nas skozi trdo delo gnale do uspeha. Danes mnogi mladi glasbeniki idealizirajo tujino kot kraj, ki ponuja nešteto priložnosti. Pravzaprav se ne zavedajo, da na primer Nemčija, čeprav predstavlja žarišče glasbenega dogajanja, privablja ogromno število glasbenikov, in kljub temu da je potreb po glasbenikih več, odrov je več, se tudi tam do vrha prebijejo le nekateri. Glede tega je povsod ista situacija. Najbolj iskreni, zanimivi, nori ali inovativni glasbeniki so iskani. Povsod, tako v Sloveniji kot v tujini. Je pa res, da v Sloveniji ne poznamo inštitucij, ki so po modelu sicer podobne Glasbeni mladini, vendar niso financirane s strani države, temveč jih podpirajo zasebniki – meceni, podjetniki, posamezne inštitucije, odprti razpisi ... Tukaj je morda res razlika in dodatna možnost, ki jo glasbeniki lahko najdejo v tujini.