26.11.2020

Danes poslušamo: Ladko Korošec

Letos smo obeležili 100 let rojstva slovitega opernega pevca Ladka Korošca. Zahvaljujoč leta 2008 ustanovljeni Fundaciji – Ustanova Ladko Korošec, imamo na razpolago zelo natančne podatke o njegovem delovanju.

SIGIC

Danes poslušamo: Ladko Korošec
Foto: © NUK (dLib)

Ladko Korošec je svoje ime dobil po cirkusantu. Malo pred njegovim rojstvom je v Zagorju gostoval cirkus, kjer je nastopal Ladko, ki je izvrstno jahal in igral trobento. Z glasbo sta se ukvarjala že njegov ded in oče, tudi bratje so bili ljubiteljski glasbeniki. Ladka pa je najprej očaralo gledališče, nato pa še glasba, ko je prvič slišal rudarski pevski zbor “Loški glas”, ki ga je vodil brat Drago.

Leta 1930 je z bratom Vekom prišel v Ljubljano. Kmalu je začel spoznavati Dramo, pomembne kulturnike, njegov razrednik je bil Juš Kozak, pevske vaje na realki pa je vodil Pavel Rančigaj. V letu 1937 je v Zagorju že pel v “Loškem glasu” in igral na Rokodelskem odru. Takrat je opravil tudi zahtevno avdicijo v zbor Glasbene matice, ki jo je vodil operni dirigent Mirko Polič. Ta je prepoznal talent in mu svetoval vpis v glasbeno šolo Glasbene matice, ki jo je vodil Julij Betetto. V Drami je med leti 1944-45 poustvaril 9 vlog. Prve nastope v operi pa je imel v okviru opernega studia že 1945. Med nepozabnimi vlogami, ki so ga spremljale vse življenje je Kecal v Prodani nevesti. Posnetek je nastal l. 1955 pod taktirko Rada Simonitija, odlomke je izdala ZKP RTV l. 2011.

Korošec je rad bogatil svoj slovanski repertoar. Leta 1949 je bil na premieri Soročinskega sejma (Musorgski) tudi svetovno znani scenograf in kostumograf Vladimir Zedrinski, ki je deloval v Parizu in Nici. Za vlogo Čerevika mu je iskreno čestital, češ da je postavil pravega in pristnega ruskega kozaka. To je bila za umetnika res velika pohvala.

Korošec je nastopil v oseminsedemdesetih vlogah v sedeminsedemdesetih različnih operah. Razen Avstralije in Antarktike je pel na vseh ostalih kontinentih.  Leta 1954 je bila v ljubljanski operi premiera opere Sergeja Prokofjeva Zaljubljen v tri oranže. Nato so z njo odpotovali na gostovanje na Nizozemsko, kjer so sodelovali na Holand Festivalu. Kasneje je to opero, ter Prodano nevesto in Soročinski sejem leta 1957 v Ljubljani posnel Philips. Ta posnetek je tudi prejel Grand Prix za najboljši posnetek leta. Seveda pa za Philips ni bilo dobro karkoli. “V Ljubljano je prišla izvrstna ekipa, ki je iskala primerno dvorano za snemanje. Ni jim bila všeč akustika v filharmonični dvorani, niti v Unionski, še manj v Operi in radiu. Odločili so se za telovadnico v Šiški. Tam so potem omenjene opere mojstrsko posneli.” (Ladko Korošec v knjigi Na tista lepa pota, Partizanska knjiga, 1973)

Opere je tedaj snemala tudi ZKP RTV. V Studiu 14 so l. 1957 posneli Wolf-Ferrarijevo opero Štirje grobijani pod dirigentskim vodstvom Danila Švare. Z njo so gostovali v Celovcu in v Dubrovniku.

Sicer pa se je Ladko Korošec upokojil leta 1976. Zadnjič je stal na odru ljubljanske opera kot Čub v Božični noči (Rimski-Korsakov). Kasneje je z mariborsko opero podpisal pogodbo o sodelovanju. Ves čas do leta 1987 pa je nastopal na odrih (približno 2.800 krat) in pa ob različnih priložnostih za preproste ljudi in mladino (sam je ocenil, da približno 4.000 krat).

Več o Ladku Korošcu lahko preberete na naši spletni strani Momus - Monumenta musica Slovenica.

Iz uredništva:

Leta 2012 je Fundacija Ladko Korošec objavila krajši prispevek o Ladku Korošcu.

Letos je pri fundaciji izšel tudi ponatis Koroščeve avtobiografije Na tista lepa pota, ETV HD pa je ob 100 letnici rojstva posnel pogovor s predsednikom fundacije Janezom Lipcem.